Ideje za lažjo energetsko prenovo stavb
Urška Gregorič
Vplivi podnebnih sprememb so prisotni vse okoli nas in nastajajo še hitreje in močneje od predvidevanj. V želji po spremembah je med 10. in 13. novembrom 2020 potekal dogodek Climathon Ljubljana 2020 – Ideathon, ki ga je v Sloveniji organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev.
Dogodka sta se udeležili tudi dve članici naše ekipe – Mateja Rogelj in Urška Gregorič, ki sta vsaka s svojo skupino udeležencev dogodka iz različnih strok predstavili svoje ideje, kako lahko na področju arhitekture in gradbeništva pripomoremo k boljšemu jutri.
Spodnja povzetka idej obeh skupin naj bosta navdih za aktivno spoprijemanje z globalnimi podnebnimi izzivi na poti do ogljično nevtralnih mest.
VSE NA ENEM MESTU
Avtorji projekta: Anton Horvatič, Matic Jazbar, Mateja Rogelj, Dunja Vošnjak; mentor: Tine Musek
Naloga obeh skupin je bila, kako zmanjšati porabo energije v obstoječih stavbah na način, ki čim manj vpliva na kakovost življenja, in kako prebivalcem mest približati in predvsem olajšati energetsko prenovo stavb.
Razvili so koncept, kako na primeru Ljubljane ponuditi celostne energetske prenove z idejo - »Celovita energetska prenova 100% vse na enem mestu«, kjer bi ponujali možnosti financiranja, načrtovanja, izvedbe in spremljanja celotnega procesa. Tu bi šlo tudi predvsem za kvalitetno ozaveščanje prebivalcev o njihovih možnostih in najboljših ukrepih za izboljšanje ne le energetske učinkovitosti stavb, temveč tudi drugih vidikov, kot so potresna varnost, kakovost bivalnega okolja, uporaba obnovljivih virov energije itn.
POT DO NIZKOOGLJIČNEGA MESTA JE MONTAŽNA
Avtorji projekta: Miha Gorjup, Domen Ivanšek, Urška Gregorič, Nikola Nakov; mentor: Tine Musek
Objekti so odgovorni za kar 30% CO2 emisij, kar je potrebno spremeniti. Danes traja energetska sanacija fasade tudi do 6 mesecev. 6 mesecev brez pogleda skozi okno, z umazano okolico in grdim izgledom soseske. Rešitev je prava – prav je, da so naše stavbe bolj energetsko učinkovite; spremeniti in pospešiti moramo izvedbo.
Razmišljati moramo o celostnih energetskih sanacijah, saj imamo tehnologijo in znanje, da uredimo ne le en blok, temveč celotno sosesko in to kar štirikrat hitreje. Gotovo se zdi neizvedljivo, a ena izmed rešitev so lahko montažni fasadni paneli.
ZAKAJ MONTAŽNI FASADNI PANELI?
Z njimi lahko poleg sanacije objekta tudi razširimo stanovanjske površine z zunanjimi terasami, izničimo toplotne mostove ter pojavljanje plesni. S tovrstno tehnologijo lahko hitro in kakovostno izvedemo celovito energetsko sanacijo objekta. Po 3D skeniranju objekta, opravljenih projektantskih delih, ki upoštevajo najnovejše smernice uporabe zelenih tehnologij, ter izdelavi panelov v tovarni, le-te pripeljemo na gradbišče, kjer jih zmontiramo.
FINANČNE SPODBUDE
Ker prebivalci teh stavb potrebujemo spodbudo za tako velike podvige, so v predlogu predvideni ukrepi, ki stimulirajo okoljsko ozaveščene ter kaznujejo tiste, ki jim ni mar za okolje. V celostnem predlogu spodbud se ocenjuje, da potrebujemo tudi nekaj let prehodnega obdobja – na primer od 2021 do 2025, da spremenimo svoje okolje na bolje. V tem obdobju bi se pričele (na primeru Ljubljane) subvencije s strani MOL-a, ki krijejo razliko v ceni med montažo panelne fasade ter klasično izvedbo.
Sredstva se za financiranje bi lahko pridobili iz prijave na evropske projekte, kjer je spodbujano prijavljanje velikih projektov, kar s spremembo iz sanacije bloka na sanacijo naselja hitreje doseže. Po preteklem roku (2025) bi se vsem, ki se niso odločili za sanacijo, zaračunal 2% okoljski davek na vrednost nepremičnine ob prodaji ter letno takso na CO2 izpuste, za kar bo podlaga sprejet evropski akcijski načrt za prenovo stanovanjskega fonda.
SESTAVA PANELA
Osnova fasadnega panela je lesena konstrukcija, v katero je vgrajena minerala volna, s katero zagotovimo odlično toplotno, zvočno in požarno izolativnost. Za zunanjost panela lahko uporabimo različne materiale in rešitve kot so ozelenitve, fotovoltaični paneli, les ter vse ostale oblike oblog. Po preteku 50-ih let, kar je življenjska doba panela, je možno panel v celoti reciklirati. Hitro, enostavno in ekološko.
VIZIJA PRIHODNOSTI
S panelnimi fasadnimi sistemi bi lahko do leta 2030 dosegli boljši bivanjski standard prebivalcev naselja in tudi širšega območja, saj bi zmanjšali CO2 emisije do 35 kt/CO2 na leto, kar predstavlja kar 17.500.000 zasajenih dreves, za do 75 % bi bolje zvočno izolirali stanovanja, pozitivno vplivali na zdravje zaradi preprečitve pojavljanja plesni, dvignili vrednost nepremičnin zaradi večje kvadrature ter ustvarili produktivnejša visokotehnološka delovna mesta.
Mesto Ljubljana bi se tako poleg naziva Najlepše mesto na svetu okronala tudi z nizkoogljiičnim in s tem postavila primer dobre prakse za vsa ostala mesta sveta.
